Deutsch (DE-CH-AT)Slovensko (Slovenija)

PostHeaderIcon Kresovanje

Kresovanje za Cirila in Metoda

Ob ustKresovanjeanovitvi si je MoPZ v pravila zapisal, da bo poleg pevske dejavnosti obujal in gojil tudi stare običaje in jih s tem rešil pozabe. Eden teh običajev, ki je med in po vojni bil prepovedan, je kresovanje za Cirila in Metoda.

Brata, misionarja Metod in Konstantin (v Rimu se je kasneje preimenoval v Cirila) sta izhajala iz grškega Soluna.

Živela sta v 9.stoletju, ko so naši kraji počasi spoznavali krščansko vero.
Božje
oznanilo sta na to področje prinesla Ciril in Metod, ki sta izobrazbo pridobila v Bizancu, takratnem središču krščanske kulture.
Oba sta sprva bila v državnih službah in se nato odločila za samostanjsko življenje.
Leta
862 sta brata Ciril in Metod potovala na Moravsko, kamor ju je poslal cesar Mihael III, ker ga je knez Rastislav prosil za slovansko govoreče duhovnike.
Brata s
Ciril in Metodta se temeljito pripravila na svoj odhod med Slovane. Izpilila sta znanje jezika in Ciril si je omislil posebno pisavo, takoimenovano glagolico, iz katere se je kasneje razvila cirilica.
Brata sta na slovanski zemlji delovala nekaj let, nato pa sta se podala v Rim k papežu Hadrijanu II., ki je slovanski jezik priznal kot jezik, ki se ga lahko uporablja pri mašah in drugih cerkvenih obredih.
Brat
a Ciril in Metod naj bi varovala pred neurji. Leta 1863 sta bila proglašena za zavetnika vseh slovanskih narodov in od leta 1980 naprej sta tudi zavetnika Evrope.

V čast bratov Ciril in Metod so slovanski narodi ob njihovem godovnem dnevu, 4.julija prižigali kresove in ta običaj v nekaterih krajih še danes živi. Matjaževci letno prižgejo kres pri Viterniku v Podkraju.